Vetrni park, 1. del
Damir Kralj
Andreas Schneider
Izziv
Prevoz vetrnih turbin: 65 x 700 kilometrov
Prevoz petih novih vetrnih elektrarn, namenjenih za vetrni park Ivan Sedlo v Bosni in Hercegovini, je bil za Prangl poseben projekt. Vse komponente so morale biti raztovorjene v pristanišču Zadar in nato prepeljane celih 700 kilometrov do mesta postavitve v Ivan Sedlu.
Naša rešitev
Razklad
Razklad ladje je bil izveden s pomočjo dveh teleskopskih dvigal s kapacitetama 130 in 250 ton. Najtežje komponente so tehtale 65 ton, najdaljše so bile lopatice rotorja z 72 metri. Pranglovi težki transporterji so bili v pristanišču pripravljeni za prevzem tovora: 5-osni vlačilci ali 4-osni vlačilci so bili glede na obremenitev opremljeni z različno posebno opremo. Uporabljeni so bili 9-osni polpriklopniki, modularne prikolice, prikolice z lopaticami, stolpni adapterji in teleskopske prikolice z žlicami.
Težki transport
Glede na dolgo pot (pristanišče Zadar - Zagreb - mejni prehod Svilaj - Zenica - Sarajevo) in izjemne transportne dimenzije prevozi niso bili mačji kašelj. Transporterji rotorskih lopatic so merili 82,00 x 4,50 x 4,50 metra in tehtali 80 ton. Transporterji z najtežjimi deli stolpa so bili veliki 55,00 x 4,50 x 4,55 metra in so tehtali 130 ton. Z 26,50 x 3,50 x 4,50 metra in 130 tonami so bili transporterji z gondolami krajši, a prav tako široki kot ostali. 200 od skupno 700 kilometrov je bilo treba prevoziti po lokalnih, ozkih cestah.
Trajanje transporta: štiri noči.
Za varen promet je bilo treba poskrbeti tudi po hrvaški avtocesti. Na dveh mestih je bila popolna zapora in preusmeritev na nasprotni pas. V Bosni so bila potrebna gradbena dela, da bi lahko potovali po progi. Skupno je bilo 13 transportov na turbino, da so vse komponente pripeljane na cilj. Vsak transportni vlak je bil na poti skupaj štiri noči – dve na Hrvaškem in dve v BiH. Vendar zaradi do 20-odstotnih naklonov težka tovorna vozila niso mogla dostaviti tovora neposredno na gradbišče na koncu trase.
Samohodni težki moduli
Ob vznožju gore je bilo zato urejeno pretovorno mesto s skladiščnimi prostori za pretovarjanje sestavnih delov vetrnih turbin na ustrezna vozila z uporabo dveh mobilnih teleskopskih dvigal (110 in 130 ton): rotorske lopatice na samohodne težke module s posebno napravo za prevoz lopatic, delne sekcije stolpa pa na 4-osne vlačilce z lastnimi modularnimi priklopniki. Po osmih kilometrih zelo zahtevne vožnje v gorah so vse dele postopoma raztovorili z mobilnim dvigalom s kapaciteto 160 ton in mobilnim dvigalom s kapaciteto 250 ton.